ZAKAJ MED DOBO PRESUŠITVE NE SMEMO POZABITI NA MASTITIS

Pravilno upravljanje s kravami v dobi presušitve ima izredno velik pomen za kontroliranje mastitisa v čredi. Doba presušitve je dobra priložnost, da izboljšamo zdravje vimena v čredi. Zavedati se moramo:

• da v dobi presušitve najlažje pozdravimo že obstoječe infekcije vimena,
• da sta začetek in konec dobe presušitve obdobji, ko je vime zelo izpostavljeno novim infekcijam (Eberhart, 1986).

Naš cilj v dobi presušitve je, da v naslednjo laktacijo vstopimo s čim manj inficiranih vimenskih četrtmi.
Da to dosežemo, moramo pozdraviti že obstoječe kronične mastitise, ki se kažejo zlasti v visokem številu somatskih celic, in preprečiti nove infekcije med dobo presušitve.
Če nam to uspe, bomo v novo laktacijo vstopili z neinficiranimi vimenskimi četrtmi, ki bodo sposobne proizvesti veliko mleka z nizkim številom somatskih celic.

KAJ JE POMEMBNO VEDETI O MASTITISU MED DOBO PRESUŠITVE

Klinični mastitis je najpogostejši v prvih tednih laktacije.  Za to je več razlogov.
Eden od razlogov so številne nove intramamarne infekcije v dobi presušitve. Več kot 50% primerov mastitisa v prvih 100 dneh laktacije z okoljskimi povzročitelji je posledica infekcij, do katerih je prišlo že v dobi presušitve! Bakterija je torej vstopila v vime med presušitvijo, mastitis pa se je pojavil na začetku laktacije.

Da se lahko v dobi presušitve uspešno borimo proti mastitisu, je pomembno razumeti, da v tej dobi pogosto prihaja do novih infekcij vimena, poznati pa moramo tudi povzročitelje mastitisa, ki so prisotni v čredi. Pomembno je razumeti tudi faktorje, ki vplivajo na odpornost krav v dobi presušitve.

Pogostost novih infekcij vimena

Vime je za nove infekcije najbolj občutljivo prve tri tedne dobe presušitve: v tem obdobju so nove infekcije vimena nekajkrat pogostejše kot v celotni predhodni laktaciji!
Drugo obdobje povečane občutljivosti za nove infekcije vimena je tik pred telitvijo in takoj po telitvi. (glejte graf 1). 

Kateri so najpogostejši povzročitelji novih infekcij med dobo presušitve?

Ob presušitvi in v dobi presušitve moramo misliti na obe skupini povzročiteljev mastitisa:
nalezljive (ne preživijo v okolju, preživijo samo ob prisotnosti žive celice: zlasti v in na vimenu)  in okoljske povzročitelje (preživijo v okolju in za preživetje ne potrebujejo žive celice).
Nalezljivi povzročitelji se prenašajo s krave na kravo skoraj izključno med molžo (z molznimi enotami, z rokami molznikov…). Ob presušitvi so krave pogosteje inficirane z nalezljivimi povzročitelji. Doba presušitve je priložnost, da se teh infekcij znebimo: z dovolj dolgim antibiotičnim zdravljenjem. V tem obdobju je zdravljenje mastitisa namreč veliko uspešnejše kot med laktacijo.

Okoljski povzročitelji so posledica stika z gnojem, nastiljem…, zato so krave okoljskim povzročiteljem izpostavljene tudi skozi celotno dobo presušitve. Zato moramo biti v čredah, v katerih smo uvedli osnovni program preprečevanja mastitisa med laktacijo (zlasti popoven program higieno molže: pred in po molži), še vedno pozorni na preprečevanje okoljskega mastitisa. Nove infekcije z okoljskimi povzročitelji se namreč najpogosteje pojavljajo v dobi presušitve. Nekateri okoljski povzročitelji pogosteje inficirajo vime na začetku dobe presušitve (okoljski streptokoki, Klepsiella…), medtem ko drugi pogosteje inficirajo vime tik pred ali tik po telitvi (zlasti E. coli).  

Programi za preprečevanje mastitisa v čredi med dobo presušitve morajo torej pokriti celotno obdobje presušitve: od zadnje molže prejšnje laktacije do prve molže naslednje laktacije.  

Faktorji tveganja, ki vplivajo na občutljivost krav v dobi presušitve

Ti faktorji so zlasti:

1.    Populacija bakterij na konici seska
S presušitvijo prenehamo s higieno vimena, kot je čiščenje in razkuževanje seskov. To povzroči povečanje populacije bakterij na sesku. Takoj po presušitvi je na sesku zlasti veliko Staph. aureusa in okoljskih streptokokov. E. Coli pa je bolj prisotna kasneje v dobi presušitve in ob telitvi. Da tudi med dobo presušitve ohranimo na vimenu majhno število bakterij lahko poskrbimo  predvsem s čistočo stojišč presušenih krav ter s čistočo porodnišnic.  

2.    Spremembe seskovega kanala
Bakterije v vime vstopajo skozi seskov kanal. Tako med laktacijo, kot med presušitvijo. Ob presušitvi pride do sprememb na seskovem kanalu, ki povzročijo, da je seskov kanal lažje prehoden in bakterije na začetku dobe presušitve vanj lažje vstopijo. (Cousins et al.  1980). Tik pred telitvijo na lažje prodiranje bakterij skozi seskov kanal in na nove infekcije vimena vplivajo oteklost vimena, naval mleka v vime in curljanje kolostruma iz vimena. Pomemben dejavnik je tudi stres, ki v tem obdobju pogosto povzroči znižanje odpornosti živali.

3.    Mehanizmi odpornosti v vimenu
Med dobo presušitve pride do sprememb v sekreciji mlečne žleze. Na začetku presušitve se obrambne celice (levkociti…) ukvarjajo z »žretjem« mleka, ki se še vedno zadržuje v vimenu. Prenehanje molže pomeni stres, zaradi katerega so krave v tem obdobju občutljivejše za nove intramamarne infekcije. Povečajo se  koncentracije levkocitov, imunoglobulinov in laktoferina. Ko mlečna žleza doseže stanje mirovanja, nekje po prvih treh tednih laktacije, je zelo odporna proti novih intramamarnim infekcijam (Oliver in Sordillo, 1989). Seskov kanal- vstopno mesto za bakterije, se zapre s keratinskim čepkom.

KAJ TOREJ LAHKO NAREDIMO ZA PREPREČEVANJE MASTITISA oz. NOVIH INTRAMAMARNIH INFEKCIJ MED DOBO PRESUŠITVE

1.    Poskrbimo za čistočo stojišč, okolice / hleva presušenih krav in porodnišnic. Ocenjujte higieno vimena krav tudi med dobo presušitve. Čiste krave imajo na vimenu manjše število bakterij in tako pride do manj novih intramamarnih infekcij z okoljskimi povzročitelji v dobi presušitve.

2.    Pozdravite kronične in subklinične mastitise ob presušitvi: z zdravljenjem ob presušitvi se znebimo kroničnih infekcij vimena. Zdravljenje je v tem obdobju veliko uspešnejše kot med laktacijo.

3.    Presušujte vse četrti vseh krav z antibiotiki in uporabljajte zapore za seske: Presuševanje z antibiotiki je ena od petih točk preventive mastitisa (poleg presuševanje z antibiotiki so to še: razkuževanje seskov po molži, izločanje kronično inficiranih krav, takojšnje zdravljenje  vseh kliničnih primerov mastitisa, vzdrževanje molznega stroja). S presuševanjem z antibiotiki preprečimo nove intramamarne infekcije v prvem kritičnem obdobju, torej prve tri tedne po presušitvi, ne pa tudi v drugem obdobju, torej tik pred telitvijo in tik po njej.
S »čepki« za seske imitiramo naravno obrambo keratinskega čepka in tako preprečimo vstop bakterijam v vime v celi dobi presušitve. S čepki ne pozdravimo obstoječih infekcij vimena, zato moramo uporabljati čepke po uporabi antibiotika za presuševanje krav.

4.    Poskrbite za dobro odpornost krav. Presušitev in telitev predstavljata za krave stres. To pa pomeni tudi večjo dovzetnost za mastitis. Za odpornost živali poskrbimo zlasti s primerno prehrano živali. Pomembno mesto v povečanju odpornosti imajo antioksidanti, kot so vitamin E, selen in tudi vitamin A in beta karoten ter nekateri elementi, zlasti baker in cink.

5.    Kmalu bo tudi v Sloveniji dostopen nov način preventive mastitisa: vakcinacija. Ta nikakor ne more nadomestiti prej naštetih ukrepov, lahko pa izboljša odpornost živali proti mastitisu in pripomore k manjšemu številu novih infekcij vimena.

ZAKLJUČEK

V dobi presušitve lahko veliko naredimo za znižanje pojavnosti mastitisa in znižanje števila somatskih celic v čredi.  Lahko pa je naša nepozornost in neaktivnost v tem obdobju razlog za številne nove primere mastitisa v čredi na začetku laktacije.

V dobi presušitve so  ključni ukrepi za znižanje mastitisa in boljšo kvaliteto mleka v sledeči laktaciji čistoča ležišč in porodnišnice, zdravljenje kroničnih primerov mastitisa, presuševanje vseh krav z antibiotiki ter vzdrževanje visokega nivoja odpornosti krav molznic.

Črtomir Praprotnik, dr. vet. med.
Alicanto d.o.o.