Biološka varnost temelji na čistoči. Pojav večine bolezni je odvisen od količine mikroorganizmov prisotnih v okolju: pri manjšem številu se bolezen ne pojavi ali je blažja.

Namen čiščenja objektov in opreme je, da odstranimo iztrebke in umazanijo, ki je bila v stiku z živalmi. Tako znižamo število mikroorganizmov in hkrati omogočimo razkužilom, da bolje delujejo.

Pravilno in dobro čiščenje je nujen predpogoj za uspešno dezinfekcijo.

KAKO OBIČAJNO ČISTIMO?

Prva faza čiščenja je vedno mehansko odstranjevanje nečistoč. Brez lopate ne gre. Druga faza je natančno čiščenje. Večina rejcev v Sloveniji za čiščenje objektov uporablja samo vodo pod visokim pritiskom: včasih vročo, včasih mrzlo. Vendar bi si lahko olajšali delo in ga bolje opravili, če bi uporabljali čistila.

Zakaj? Pri čiščenju si želimo: da za čiščenje porabimo čim manj časa, da učinkovito odstranimo nečistoče, da porabimo čim manj energije in čim manj vode. S tem dosežemo cilj čiščenja: čisto okolje, ki omogoča optimalno delovanje razkužil in dobre proizvodne rezultate ter nižji strošek čiščenja: strošek delovne sile, vode, obrabe opreme in energije.

KAJ DOSEŽEMO Z UPORABO ČISTIL?

Čistila so kemična sredstva, ki nam pomagajo odstranjevati nečistoče. V objektih za živali se nabira t.i. biofilm, mastna tanka plast organskih snovi, ki se močno lepi na stene, tla in opremo. Biofilm je zatočišče za bakterije in viruse in preprečuje dezinficiensu, da bi jih uničil.

Molekule čistil imajo dva konca: enega, ki »sovraži vodo«: hidrofobnega, in enega, ki »ljubi« vodo: hidrofilnega. Hidrofobni konec se prilepi na umazanijo, na biofilm, hidrofilni pa na molekulo vode. Čistilo tako »napade« nečistočo in jo razgradi na manjše delčke, ki jih lahko speremo. Tako izkoriščamo »moč« kemikalij za čiščenje.

S tem dosežemo, da je čiščenje učinkovitejše in hitrejše Razkužilom pa omogočimo optimalno delovanje.

KAJ KAŽEJO POSKUSI?

Poglejmo rezultate poskusa, ki ga je opravil Dr. Dan Hurnik, kanadski strokovnjak (University of Prince Edward Island).

V poskusu (Vir.: Dr. Dan Hurnik, Barn Wash/Disinfection Trials, www.thepigsite.com/articles/883/barn-wash-disinfection-trials) so oprali 40 boksov in primerjali naslednje metode:

• čiščenje v vročo in mrzlo vodo,
• s prednamakanjem in brez prednamakanja,
• z uporabo detergenta ali brez detergenta pred spiranjem.

Poglejmo rezultate:

S prednamakanjem, ki namoči nečistoče, ki so tako bolj dostopne tudi čistilom, so skoraj prepolovili potreben čas čiščenja!
Uporaba vroče vode je skrajšala čas čiščenja za 22 %, če ni bilo prednamakanja. V primeru prednamakanja uporaba vroče vode ni vplivala na čas čiščenja.
Uporaba čistila je skrajšala čas čiščenja za 12%, oz. za 8 minut na boks.
Vidimo torej presenetljivo velik vpliv prednamakanja na porabo časa in nezanemarljivo znižanje porabe časa ob uporabi čistila.

Pri skrajšanem času čiščenja ne gre le za manj dela, manjša je tudi obraba opreme za pranje, poraba vode ter znižan volumen gnojevke.

Drugo vprašanje v poskusu je bilo, kakšen je vpliv načina čiščenja na proizvodne rezultate, na rast, konverzijo in čas potreben do konca pitanja. Rezultati so bili naslednji:

Uporaba samo vroče vode ni imela vpliva na rast. Iz tabele pa vidimo, da že samo uporaba čistila (celo brez razkužila) zelo vpliva na rezultate! To ni presenetljivo, saj z dobrim čiščenjem odstranimo okoli 85% mikroorganizmov. Najboljši pa so seveda rezultati ob uporabi čistila in razkužila: čas pitanja se je skrajšal kar za 5 dni! Ob uporabi razkužil brez uporabe čistil je (pričakovano) rezultat slabši kot ob uporabi obeh (biofilm je preprečil optimalno delovanje razkužila).

POTEK ČIŠČENJA V PRAKSI

Čiščenje naj se začne čim prej po izselitvi živali. Iztrebki se hitro sušijo. Suhi pa se prilepijo na površine in take težje odstranimo.
Potek čiščenja in dezinfekcije naj bi bil tak:

1. Odstranimo vso premično opremo (krmilnike, blazine…) in jo očistimo in razkužimo preden jo ponovno namestimo. Najučinkoviteje opremo operemo in razkužimo po naslednjem postopku:
   • namočimo jo v kad s čistilom,
   • operemo jo pod visokim pritiskom,
   • namočimo jo v kad z razkužilom.
2. Suho čiščenje: odstranimo gnoj, ostanke hrane… vso večjo umazanijo. Tako nas to ne moti, ko hlev čistimo pod visokim pritiskom.
3. Prednamakanje: Začne naj se v 3 do 4 urah po izpraznjenju objektov.
   1. lahko ga opravimo ročno: s cevjo, 2-3 x v šestih urah,
   2. z namakalnimi sistemi za vrt: namakamo 5 minut vsakih 15 minut. Enostavno, poceni in učinkovito.
   3. z nameščenimi sistemi za čiščenje, ki jih imajo sodobnejši objekti.
   Skupaj naj bo poraba vode za prednamakanje do 1,5 L / m2. Prednamakamo vsaj 6 ur. Najpogosteje prednamakamo čez noč. Zakaj je prednamakanje tako pomembno? Kot smo videli zgoraj nam močno skrajša čas potreben za čiščenje, poleg tega omogoča boljše prodiranje razkužil. S prednamakanjem tudi »prebudimo« mikroorganizme v umazaniji, v »prebujenem« stanju- ko se pripravljajo na razmnoževanje- pa so mikroorganizmi bolj občutljivi na razkužila.
4. Čiščenje s čistilom: po opremi in površinah našpricamo čistilo, najbolje v obliki pene ali gela. Za to uporabimo visokotlačne naprave, na katere privijemo penilec (posoda s šobo v katero natočimo čistilo in omogoča nastanek dobre pene oz. gela). Za hlevske površine ima prednost uporaba čistil, ki tvorijo močno peno ali gel, ki se bolje oprijema površin in tako tudi bolje deluje na umazanijo. Čistilo običajno pustimo delovati okoli 30 minut. Z uporabo čistila:
   1. skrajšamo čas čiščenja,
   2. znižamo porabo vode,
   3. znižamo porabo energije in
   4. odstranimo biofilm, v katerem se zadržujejo mikroorganizmi, in tako omogočimo boljše delovanje razkužilom.
5. Glavno čiščenje: z napravami za visokotlačno čiščenje- mehansko čiščenje. Čistimo vse površine: stene, tla, krmilnike, strop… Čistimo od zgoraj navzdol in od zadaj naprej. Če uporabljamo čistila običajno ne uporabljamo vroče vode.
6. Končno spiranje: odstranimo delce, ki so se razkropili pri čiščenju z visokotlačnimi napravami. Spiramo s curkom z visokim pretokom in z nizkim pritiskom. Nato odstranimo stoječo vodo. Po nekaj urah: ko se objekti posušijo, začnemo z dezinfekcijo. O tej več kdaj drugič.

Slika:

Uporaba čistila pri čiščenju hleva.

Črtomir Praprotnik, dr. vet. med.
Alicanto d.o.o.